Že letos spremembe pri ocenjevanju v osnovnih šolah: kaj bo drugače?

Na pristojnem ministrstvu so sprejeli nov Pravilnik o ocenjevanju znanja in napredovanju učencev v osnovni šoli. Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je pojasnil, da je drugačna že zasnova pravilnika, saj ta ukinja koncept preverjanja znanja, ki se je v praksi doslej izvajal predvsem v obliki poizkusnih pisnih preizkusov znanja. Preverjanje znanja se odslej krepi kot redni del učnega procesa.

Kot pravi minister, so želeli pri pripravi pravilnika slediti tudi praksam v šolskem prostoru, zato so v pripravo izhodišč vključili tako predstavnike pedagoških fakultet, ki pripravljajo šolski kader, kot tudi predstavnike šol, ki jim je način ocenjevanja najbolj poznan.

Šole, učenci in starši so med drugim opozarjali, da se je ocenjevanje pogosto nakopičilo ob koncu ocenjevalnih obdobij, kar je povzročalo stresne situacije. "Hkrati pa zaradi tega marsikje rezultat ocenjevanja ni bil realen odraz doseganja znanja na posameznih področjih," je povedal Logaj.

V pravilnik so tako posredno vnesene omejitve in odprti drugi načini ocenjevanja z namenom, da bi zmanjšali pritisk ob koncu ocenjevalnega obdobja, ocene pa bi se porazdelile na celotno šolsko leto.

Večina ocen pri predmetu ne sme biti pridobljena s pisnimi preizkusi znanja

Med bolj izstopajočimi posodobitvami pravilnika je gotovo razširitev nabora različnih načinov ocenjevanja znanja. "Posebej poudarjamo, da v ospredju nista le pisni preizkus znanja in ustno preverjanje znanja," je povedal Logaj in pojasnil, da pravilnik vsebuje omejitev, da večina ocen pri določenem predmetu ne sme biti pridobljena na podlagi pisnih preizkusov znanja.

V pravilniku so tako opredeljeni raznoliki načini ocenjevanja - poleg pisnega in ustnega preizkusa znanja učenci lahko oceno pridobijo tudi z drugimi pisnimi izdelki, likovnimi ali tehniškimi izdelki, govornimi, gibalnimi ali umetniškimi nastopi ali izvedbo športne ali eksperimentalne dejavnosti, je pojasnil minister. Pri športni vzgoji denimo ni zaželeno, da bi učenci opravljali pisni preizkus znanja, saj obstaja bolj primeren način ocenjevanja športne dejavnosti.

Dva načina ocenjevanja za eno oceno in en izdelek za ocene pri več predmetih

Poleg tega je možna kombinacija različnih načinov ocenjevanja za pridobivanje ene ocene. "Učenec lahko na primer oceno pridobi za izvedbo eksperimenta in za ustne odgovore ob izvajanju eksperimenta," je povedal in dodal, da učenec oceno lahko pridobi med šolskim letom in da bo v praksi obremenjenost bolj enakomerno razporejena.

Pravilnik prav tako uvaja možnost pridobivanja ocene na osnovi medpredmetnega izvajanja dejavnosti, kar pomeni, da lahko učenec za posamezni izdelek oziroma dejavnost pridobi ocene pri več predmetih. "To je še posebej praktično za prvo izobraževalno obdobje in četrti razred, saj gre za predmetno stopnjo, kjer isti učitelj poučuje več predmetov," je dodal.

Sprememba minimalnega števila ocen

Novi pravilnik znižuje minimalno število ocen, ki jih morajo učenci pridobiti v šolskem letu. Pri predmetih, ki se izvajajo največ dve uri pouka tedensko, sta odslej obvezno pridobljeni minimalno dve in ne več tri ocene, pri predmetih, ki se izvajajo več kot dve uri tedensko pa ne več minimalno šest, temveč minimalno štiri pridobljene ocene.

Pravilnik ohranja omejitev, da se lahko tedensko pišeta zgolj dva pisna preizkusa znanja, uvaja pa omejitev, da se na dan, ko učenci pišejo pisni preizkus znanja, učencev ne sme ocenjevati ustno pri drugih predmetih, lahko pa se na isti dan ocenjujejo ostali izdelki (likovni, tehnični idr.) ter nastopi in dejavnosti. Minister verjame, da ocenjevanje posameznega učenca dvakrat ali trikrat v dnevu ni korektno.

Novost je, da se odslej namesto pet tri delovne dni pred zaključkom ocenjevalnega obdobja znanje učenca ne sme več ocenjevati s pisnim preizkusom, razen v primeru ponavljanja pisnega ocenjevanja.

"Zvišuje se kriterij, ko je treba preizkus znanja ponoviti," je povedal minister. Odslej se ocenjevanje pisnih preizkusov znanja ponovi, ko je polovica ali več učencev oddelka ali učne skupine ocenjena negativno – doslej je za ponavljanje zadostovala tretjina negativnih ocen.

Zaključna ocena in napredovanje

V novi različici pravilnika je bolj jasno opredeljeno, da je učitelj avtonomen pri oblikovanju zaključne ocene določenega predmeta, ki ne predstavlja nujno aritmetične sredine vseh pridobljenih ocen.

"Pomembno se nam zdi, da učitelji preučijo vse možnosti, ki jih ta pravilnik o ocenjevanju ponuja, zato bomo v naslednjih tednih izvedli tudi sestanke oziroma krajše posvete z ravnatelji, da bi v kolektivih resnično poudarili temeljne stvari, ki so v pravilniku," je pojasnil.

Poudaril je še, da pravilnik učiteljem pri ocenjevanju daje avtonomijo in s tem tudi odgovornost. Prav avtonomnost učitelja pri ocenjevanju je tako izpostavljena kot eno izmed temeljnih načel ocenjevanja.